Setšhaba sa Bakopa seo se lego ka tlase ga boetapele bja kgoši Boleu Rammupudu, se ikana ka kwena. Nnete ke gore bogologolong, Bakopa ba be ba ikana ka kgaga yeo le lehono Bakgaga ka moka ba ikanago ka yona. Ka ge ditaba di le bose ge di etla ka mong wa tšona, re ile ra fa mokgalabje Monamodi Matsepe sebaka sa gore a re nyetlele go se nene ka histori ya setšhaba sa gabo.
Mokgalabje Matsepe o re Bakopa ba tswetšwe ke bakgaga ba ga kgoši Maake. Ba re la mafelelo ba kgaogane le bakgaga ba ga Mphahlele. Ba re ka nako ya ge ba kgaogana le ba ga Mphahlele, Bakopa ba be ba etilwe pele ke Kope le Mongatane. Kope le Mongatane ke bana ba mosadi e bile tatago bona ke Mohlahuna. Karogano ya Kope le Mongatane e hlolegile ge ba tshela noka ya Lepelle. Mongatane o tshetše noka yeo e le marega gomme Kope a re mohlang a swanetše go e tshela, ya ba mosadi wa gagwe o mmeleng. Mogolo wa gagwe, Mongatane, o be a šetše a tshetše le setšhabana sa gagwe, nakong yeo Kope a bego a bapile le noka yeo. Ka lebaka la go palelwa ga mosadi wa gagwe, Kope o ile a roma banna gore ba yo botša mogolo wa gagwe gore yena o tla emela mosadi wa gagwe gore a thušege. O tla re mola a thušegile e bile ngwana a wele kalana ya ba gona a tshela Lepelle go latela ngwana'bo Mongatane. Aowa, ngwana o ile a ba gona gomme leina a thewa la Malemane. Ka mantšu a mangwe, Malemane ke ngwana wa mathomo wa Kope. Lebaka le lengwe gape e be e le gore Kope o be a sa nyake go tsenya ngwana wa batho (mosadi wa gagwe) ka meetsing ka nako ya marega ka ge go be go tonya.
Mongatane ga se a ka a ba le bothata ge Kope a kgopela gore a tšwele pele a dula moo go fihla ngwana yo a e wa kalana. Ge ba dutše ba le moo kgauswi le noka ya Lepelle, ge ba iša mahlo ka moo nokeng ba bona dikwena di metše mahlakanoka mokokotlong. Gona moo setšhaba sa ga Kope sa nama sa kganyoga go ana kwena. Ngwana o rile go wa kalana ba nama ba tshela Lepelle. Taba ke gore Kope ga se a ka a šala Mongatane morago. Mongatane o ile a dula ka thokong ya Sterfontein mola Kope yena a ile a šala go bapa le noka ya Lepelle. Kope le Mongatane ga se ba aroganywa ke ntwa. Karogano ya bona e hlotšwe ke gore ga se ba ka ba sepela tsela e tee mola ba tshelago Lepelle. Setšhaba sa ga Kope lehono le se tsebega ka la Bakopa mola sa ga Mongatane se tsebega ka gore ke sa ga Mashabela.
Kope o ile a tloga a ya Moganyake. Go tloga Moganyake o ile a ya Sethutlong sa Ralemane. Sethutlong o dutše lebaka le letelele kudu. Bohlatse bja gona bo tšweletša ke palo ya mephato ye e bilego gona ge a le Sethutlong. Mephato ye e wetšego ge Kope a le Sethutlong ke ye lesome le metšo ye meraro . Mephato ya gona gothwe e sentšwe ke maburu mengwageng ye e fetilego. Ge e le magoši go bolokilwe a mararo Sethutlong. O na ke Kope, Malemane le Monamodi. E bile go bolokilwe magoši a mararo a Bakopa gona moo. Ona ke Kope, Malemane le Monamodi.
Monamodi o rile go robala gwa tsoga dintwa tša go lwela boetapele. Ka nako yeo Boleu e be e sale o monnyane kudu. Setšhaba se ile sa nyaka kgoši ya motšwa-o-tshwere. Rangwane a gagwe e lego Makgoboko o ile a tšea setulo seo. Bothata bo tsogile ka nako ya ge Boleu a gotše mo e lego gore o be a loketšwe ke seo e bego sa gagwe (bogoši). Makgoboko o ile a re ke gana nnang ka maemo ao, mola ka thokong ye nngwe le yena a bakišwa boetapele ke Morare. Morare o be a bile a nyaka go bolaya Makgoboko gore a se tsokame. Ka thokong ye nngwe Bakopa le bona ba re 'a naa wena lekgoboko o reng wa gana ka bogoši o dutše o tseba gore o rangwane wa kgoši'.
Gona moo go ile gwa tsoga ntwa ya bana ba thari. Ntwa yona ba lwele ya marumo gomme Bakopa ba feleleletša ba kgopetše thušo go Dilokwana. Dilokwana di thušitše Bakopa go fenya Makgoboko gomme Boleu a bewa kgoši. Bakopa ba rile go huduga Sethutlo ba ya Mmitsi. Bantwane ba arogane le Bakopa ge bale Mmitsi. Kgoši Boleu le setšhaba sa gagwe ba dutše Mmitsi ba e ya godimo le fase ka lebaka la go tsoma. Go tloga moo ba ile ba ya Kgwahlaneng mašuping/maruping a magaba a matala. Ba dutše lebakanyana le telele kua Mmitsi pele ba hudugela Thabantsho. Ka nako yeo thari e be e le ye ntsho fela go sena le 'tšhoši ye khwibidu' (makgowa).
Maburu a fihletše lefaseng la Bakopa mengwageng ya bo 1848 ge setšhaba seo se sa dutše Thabantsho. Ba ile ba lwa le maburu ao ntwa ye kgolo kudu gomme mafelelong ba a fenya. Go tlogeng moo ba ile ba namela godimo ga Thabantsho le ge moanegi a rena a sa gopole gabotse gore e bile ka ngwaga ofe. Morago ga go fenya maburu ao, go ile gwa fihla baruti ba bararo go tšwa go la Germany. E be e le ka letšatši la lesome kgweding ya Phato ngwageng wa 1860. Maina a baruti bao e be e le Kodesnare, Marensky le Isleen (not sure about their spellings). Go kwagala gore ba rile ge ba tshela ye nngwe ya dinoka tša moo moruti Marensky a thelela godimo ga leswika gomme a robega letsogo.
Mokgalabje Matsepe o tšwela pele ka gore banna bao ke bona ba hlotšego hlakahlakano lefaseng la Bakopa. O re ge banna bao ba eya go dumediša tau ya sekgwa (kgoši) morago ga go goroge lefaseng la gagwe, ba ile ba dula fase ga sehlare sa morula woo le lehono o sa lego gona kua Thabantsho. Nnete ke gore ga go gopole motho gore baruti bao ba romile mang go tamiša kgoši. Ka morago ga gore mongmabu a ba amogele, ba ile ba ihlaloša ge e le bona baruti bao ba sepetšago tša dikereke.
Baruti bao ba ile ba kgopela setsha mo ba ka agelago kereke gona. Kgoši Masogohlo o ile a ba fa sona kua Kerelshoop (not sure about the spelling). Kgoši o romile banna gore ba yo bontšha gore setsha seo se go kae. Banna bao ba dutše lebaka le letelele kudu ba thoma le go ipha naga ye e se bego ya bona. Go ile gwa tsoga ntwa ya go baka naga yeo baruti bao ba bego ba e utswitše. Ba be ba tšea naga ka mokgopha wa kgomo woo ba bego ba o dirile metering chain. Ka ntle le bothata bja go ipha naga, ge kgoši a bitša mašoboro le mathumaša gore ba ye mothubong, baruti bao ba ba bitša batho ka moka gore ba ye kerekeng. Kgoši ka nako yeo e be e le tatemogolo wa mokgalabje Matsepe.
Ka ge poo di ka se be pedi 'šakeng, baruti bao ba bona gore o ka re kgoši o tla ba palela, ba ya go rapa morafe wa Mapono (Maswatsi) gore ba tlo ba thuša go lwantšha Bakopa. Ka nako yeo Bakopa bao ba bego ba thekga go ba gona ga dikereke e be e le bona ditshebi tša baruti bao le Maswatsi. Ka mo go bego go agile Masele/Snyman le Bolewana ke mo dira tša Mapono di rotogilego gona ge di eya Thabantsho. Mo ntweng baruti bao ba Majeremane ba be ba šomiša dibonelakgole (binoculars) gore ba kgone go bona manaba a bona a sa le kgole. Ba be ba kgona go bona mašole a a Bakopa a sale kgole gomme seo se be se dira gore baruti bao kgone go fa mabotho ao a Mapono tshedimošo ye bohlokwa.
Ba ile ba botša Mapono ao gore 'tau ya sekgwa' o dutše kua ntlhoraneng ya thaba. Gona moo go bile bonolo gore Mapono ao a namele Thabantsho go yo hlasela kgoši, bakgekolo le bana. Matsepe o re gona moo ge kgoši a bona gore bjalo gona manaba a mo tsenetše, a goga a gagwe marumo gomme a kgona go bolaya madira a Mapono a tshela . Mapono a ile a thoma go bolaya bana le ge ele gore go ya ka moanegi, go ile gwa šala go gašagane ditopo mola bana ba anya bommago 'bona ba sa hlwe ba phela. Nnete ke gore batšwasehlabelo/bahlokofatšwa ba ntwa yeo e bile basadi le bana. E be e le ka kgwedi ya Mopitlo 1864 e bile yena Boleu o bolailwe ntweng yeo. Mapono ao a phatlaletše ka la 10 Mopitlo 1864. 'bao ba di bonego ka mahlo ba re o be o tlo hwetša ngwana a anya letswele la mmagwe mola mmagwe a ithobaletše'. Bakgalabje ba ile ba tšama ba lebelela ditopo gore ba tsebe gore mang ke mang. Ka thokong ye nngwe bao ba gobetšego le bona ba ile ba alafša dintho mola mošomo wa go hlokomela digotlane tšeo tša go šiiwa le o na o ile wa gola. Ka lona tšatši leo la masetlapelo, seripa se sengwe sa setšhaba se ile sa thopša ke Maswatsi sa išwa Swatsing bjalo ka bagolegwa ba ntwa.
Ba ba gobetšego ba ile ba išwa thabeng ya Bookelo gore ba alafšwe dintho moo. Bao ba sa gobalago ba ile ba išwa mo ba rego ke Makgapinyane. Ye e bile nako yeo setšhaba sa Bakopa se ilego sa thoma go phatlalala ka yona. Bana ba kgoši bao ba ilego ba phomelela moo ntweng e bile Rammupudu, Modupi, Matsepe le Motšedi. Mmoko ga se a ka a sepela le Rammupudu goba Matsepe. Mmoko o ile a šala Mmitsi. Le lehono lefelo la gona le bitšwa gore ke ga Lluka. Matsepe o ile a kgopela Rammupudu gore ba thušane go tsošološa motse wa tatago 'bona. Rammupudu o ile a kgetha go šala baruti ba le ba Majeremane morago, a ya Botšhabelo. Modupi yena o ile a ya Mmopong (ke motse woo o bitšwago Byldrift ka sekgowa gomme o kgauswinyana le Lebowakgomo) mola Matsepe yena a ile a šala a le tee. Matsepe o ile a re yena ga a ye felo. O be a na le kgopolo ya gore bokaone ke gore a tshele a ye Bokgatla gore mohlomongwe o tla kopana le Bantwane. Moanegi o re Bokgatla o be a e ra Phookwana.
Motšedi yena e be e le lešoboro ka nako ya ge a e ya Ntwane. O ile Ntwane a felegetšwa ke mogolo' gwe go yo wela. Ge a le Ntwane Motšedi o ile a bolaya tau gomme Bantwane ba mo tshepiša mosadi. Ka ge e be e le yo monnyane o ile a re mosadi yoo a fiwe Matsepe ka ge e le yo mogolo go yena. Ge Matsepe a le Botšhabelo, Majeremane a ile a thoma go phatlalatša bana bale ba kgoši. Setšhaba sa Bakopa se ile sa thoma go latela Matsepe. Le lehono bontši bja badudi ba moo ke Bakopa. Magaba le Mamphišahlaga. Taba ke gore ka moka ga bona ke Bakopa mola ba bangwe ba phatlaletše le Afrika Borwa ye ka bophara. Ba bangwe Bakopa ba dutše Modutung, Nigel, Vereeniging, le Bloemfontein.
Ka 1888 Majeremane a ile a bitša Rammupudu ba mmotšiša gore ba mo leboge ka eng ka ge e be e le kgale ba mo roma mafelong a mantši a se na le ka bothata. Modimo o ile a fa Rammupudu bohlale bja gore a tloge a ye go botšiša bakgalabje gore ba mo eletše gore tebogo ye Majeremane ba ka mo lebogang ka yona ke efe. Bakgalabje bao ba ile ba re Rammupudu a kgopela gore Majeremane ao a mmušetše mašupi a tatemogolo wa gagwe. Go bile bjalo Rammupudu a hwetša naga ya tatemogolo'a gwe. O boetše Thabantsho ka 1889. Ka nako yeo o be a na le bakgalabje ba go swana le bo Sekoto le Mankoko. Yo mongwe gape wa bakgalabje e be e le Mphage.
Mphage le Sekhwiti ke bana ba Boleu mola moanegi wa rena (Monamodi Matsepe) e le ngwana wa Sekhwiti gomme Sephatsi e le tatemogolo wa moanegi. Ge e le Moshe le magagabo bona ga se ba ka ba ya Magaba 'a matala. O (Moshe) o ile Nkwaneng lefaseng la ga Sekhukhune mola ba bangwe ba ile Tsopaneng moo mphato wa Matlankane o wetšego gona. Mphato wa Matlankane nkabe o wetše ka ngwaga wa 1901. Bothata e bile ntwa ya maburu le Maesemane. Titelego yeo ya go hlolwa ke ntwa e dirile gore Matlankane a wele ka 1903. Nnete ke gore Matlankane e bile koma ya mathomo ya go bolotša ke Mphage le Sekhwiti, bana ba Matsepe.
Sa go se lebalege ke gore mphato woo o bile gona, Hlakodi a namela pere a ya go botšiša Mphage gore o tšere kae maatla a go bolotša yena a sa phela. Mphage o ile a mo fetola ka gore ga se a tšea koma ya gagwe eupša ya tatemogolo wa gagwe. A tšwela pele ka gore mphato woo o tla phatlalatšwa ge yena a iketše badimong. Ka morago ga moo Sekhwiti o tlogile a ya Ramokole gomme Mphage a ya Masweneng mola Rammupudu yena a setše Thabantsho. Ba dutše ka wona mokgwa wo go fihlela ge boraro bja bona ba ikela badimong. Ba robaletše Thabantsho ga mmogo le Moshe. Bakopa ba ile ba khudušwa ke maburu go fihlela ge ba tlo aga mo ba lego ntshe lehono.
Magoši
Magoši a ga Kopa ke a senyane go tloga mola ba aroganego le bakgaga bao ba bego ba etilwe pele ke kgoši Mongatane. Mokgalabje Monamodi Matsepe o re ge re nyaka go tseba mollwane wa naga ya bo tatemogolo wa gagwe, o sa romile morwa wa gagwe go dira dinyakišišo kua go la Germany. Gona moo o re o nyaka gore yo morwa wa gagwe a nyakišiše gape ka setshwantšho sa rakgolo wa gagwe Boleu. Ge e le mo lebakeng la bjale o re o tshwere setshwantšho sa malome wa gagwe Nyabela. Nyabela ke kgoši ya Matebele yeo e ilego ya bolawa ke maburu ka nako ye tee le kgoši ya Bapedi, Mampuru Sekwati II. Efela se ga se re gore Bakopa ga ba tsebe mollwane wa naga ya bona. Naga ya bona e akaretša go thoma ka Moganyake, e bapile le Mashabela, Marblehall, Sethutlo, Cleinburg, Ntwane, Mmarumo, Pitseng, Mmitsi, Voorkraal, Leobong, Grobelsdaal,. Ka kakaretšo motho a ka re e na le dilete tše masomepedi šupa .
Koma ya Bakopa e tšwa ka morago ga mengwaga ye mahlano e bile mohola wa yona ke bogoši. Koma e tšwa mathomong a kgwedi ya Moranang ya aloga kgweding ya Phuphu. Koma ya mathomo ya banna e bitšwa bodika mola badikana e le bao ba welago komeng ye. Badika ga ba bonwe ke motho ge e se fela bao ba wetšego goba baditi ba bona. Ge lešoboro le ka bona badika le a hwa. Koma ya bobedi ya banna ke bogwera. Koma ya bogwera e wela dikgwedi tša go lekana le tša bodika le ge e le gore bogwera bjona bo welwa kgwedi tše pedi kua nageng mola e tee e welwa mogwera a le ka gae. Ge bagwera ba fetša go aloga go lla moropa gore bjale mathumaša a ye bojaleng. Basadi ba thoma ka go bolla dikgwedi tše lesomepedi mola gona le ye nngwe gape ya go bolla dikgwedi tše tshelela.
Mohola wa koma ke go ruta setšhaba hlompho le gore motho a tsebe gore yo mogolo ke mang mo go yena le yo monnyane, bjalo bjalo. Ge lesogana le bowa komeng le bitšwa ka leina la bosogana. O bitšwa ke babanyane go yena gomme ba ba mo fetago (baditi) ba gagwe ba mmitša ka leina la gagwe fela. Nnete ke gore koma e swere bophelo bja thari ye ntsho. Ge mošate o bitša madira goba lesolo, o a bitša go ya ka mephato. Ge baditi ba gago ba go hwetša o dutše fase, o a ba šuthelela gore ba dule ka ge e le bagolo go wena. Gape motho o kgona go tseba dithaka tša gagwe ka taba ya mephato. O mongwe wa baanegi ba rena o re ka sekgowa mphato o swana le di battalion goba regiments.
Mothopo: Mošate wa kgoši Boleu Rammpudu (kgoši le bakgomana ba ka mošate), 2003.
Mathomong
